Legla

Leta 1999 sem si kupila psičko pasme Ang. Koker španjel, ki sem si jo močno želela. Seveda pa smo imeli doma takrat še Nemškega ovčarja, zato se je moja želja po španjelki ni takoj realizirala, saj moji domači niso nekako razumeli zakaj dva psa.

No, ko sem jo končno pripeljala domov sem se ukvarjala samo z njo. Tako sem prišla do odločitve, da bova trenirali agility. Pred tem nisem poznala agilityja, zato je bilo vse čisto novo. Takrat se spomnim, da sem začela trenirati skupaj z Ivano, ki je imela Pino in Toya, pa Katjo z Linkom... Vsi smo bili začetniki. Trenerka je bila Mirja. Agility me je takrat čisto zasvojil. Vse svoje takrat še študentske prihranke in ves prosti čas sem vložila v agility, opremo...

No po dveh aktivnih sezonah v agilitiyu sva bili s Tijo takrat celo državni prvakinji. Pomežik

Nekega lepega dne pa pripelje Mirja na trening majhno črno-belo kepico z imenom Easy- po domače Izi. Jaz sem se naravnost zaljubila vanj. Kaj tako ljubkega in prikupnega težko srečaš. Takoj sem si rekla nekoč bi tudi jaz imela takega psa. Treba pa je povedati, da takrat pri nas skoraj še ni bilo Borderjev. Easy je rasel, postal je že pravi fant in bil je za moje oči idealen kuža. Vedno bolj sem si govorila tudi jaz bi takega. Lepega, prijaznega, pametnega, ljubitelja otrok, živahnega, pripravljenega na delo....

Ko je bila španjelka Tija stara 3 leta sem se odločila, da si tudi jaz omislim Borderko, ker so mi psičke ljubše....pa morda bi nekoč imela celo mladičke, ki jih obožujem sem razmišljala. Ker sem hotela psa takega kot je Easy, samo psičko, smo šli tudi mi iskat našo Luyo v psarno Allymoon. In naj povem, da tudi takrat ta psička ni bila poceni in sem zanjo dala skoraj vse svoje študentske prihranke. Za moje pse samo najboljše. Ob strani mojih želja mi je že takrat stal moj mož David, ki mi je želje pomagal tudi uresničevati. In mi-nam še vedno stoji ob strani.

Luya je sicer bolj nežna kot Easy, verjetno tudi zato ker je psička, ni tako zelo temperamentna, je bolj čuteča...je pa zelo lepa in zelo super družinski član. Ko je bila stara tri leta sem se odločila, da bi imeli 1x mladičke z Easyjem Takrat še nismo imeli psarne, so bili pa mladički ravno tako rodovniški z vsemi papirji. Kotitev, nadaljnja skrb za male "cukre" to je bilo fantastično. Luya je res odlična mama. Uživamo, ko pomagamo Luyi pri skrbi za male kepice, ko jih gledamo dan za dnem kako rastejo, se razvijajo in kako so zadnji teden preden jih s težkim srcem oddamo, že pravi mali nagajivci, polni energije, da se še pocartati skoraj nimajo časa več.

Vzreja nas je čisto prevzela, zasvojila. Vedno se veselimo novih mladičkov, ker nas delo in zabava z njimi veseli in izpolnjuje.

Tako sva se z možem leta 2006 odločila, da bodo tudi naši naslednji mladički registrirani pod našo psarno Spiridom. Do sedaj je Luya imela tri legla. Dva z Easyjem in enega s Kalom. Iz slednje kombinacije smo obdržali Criss-ko, ki bo letos 2009 prvič imela mladičke.

Imeli pa smo tudi mladičke s Tijo - koker španjelko, a nam je kasneje psička zaradi bolezni, ki je izbruhnila kot posledica težkega poroda poginila, stara 6 let.  jok

 

 

 

Mi takorekoč dihamo z našimi psičkami in tudi z mladički, ko jih imamo. Vzrejamo resnično zaradi veselja, ljubezni do pasme in psov in nikoli ne zaradi denarja. Z vsemi lastniki naših mladičkov smo v kontaktih. Načrtujemo tudi redna srečanja. Nudimo tudi možnost varstva v času počitnic za naše mladičke. In smo jim vedno na voljo, če rabijo nasvet, pomoč.

V psarni Spiridom smo imeli do sedaj štiri legla. Vsi mladički so zdravi, lepi. In tudi v prihodnje bomo vzrejali. Za tiste, ki še niste čisto odločeni o pasmi vašega štirinožnega prijatelja, pa se lahko dogovorimo tudi za obisk doma ali na sprehodu, da v živo spoznate pasmo, njene prednosti in morda za Vas stil življenja tudi kakšne pomankljivosti.

Tesno pa sodelujemo tudi z našo dobro prijateljico Mirjo, ki je v vzreji in kinologiji nasploh že zelo izkušena.

Zahvala gre tudi njej!

 

Podmeni